Rad imam snežne viharje. In neizmerno imam rad sneg. 

In 8.12.2012 sem imel neverjetno srečo, da sem lahko vpadel prav v center dogajanja na AC Koper - Ljubljana. Za 5+ ur. 

Na obalo smo uleteli že v petek, jutro je bilo še prav nemarno toplo. A že popoldan so na Piran padle prve snežinke, sneg je kasneje prešel v dež in še pred polnočjo spet v sneg. Sobotno jutro je nato minilo v znamenju zabave po primorskih cestah in seveda tudi obali. Sneg je bil odlične kvalitete za izdelavo kep.

Naslednje ure so minile v znamenju iskanja možnosti povratka na "celino". Za razmere pri Postojni smo vedeli, čez Italijo pa tudi ni šlo. A zimske pnevmatike na vozilu ter verige v prtljažniku so nas navdale z optimizmom - gremo se domov sankat!

In nasankali smo že pred Postojno :)   V Kopru sledi še zadnje preverjanje razmer (prek spleta gre hitro) in pričakovati je bilo, da pri nas pa zapora ceste res ne more trajati dlje od delavnika. Padla je odločitev, da umik v Koper res ne bi bil v  ponos, zato torej, z "gasom do daske" v vihar. Bojni plan je bil napasti Postojno s stranske ceste (izvoz Razdrto), nato premik proti Rakeku in od tam do Logatca (stara cesta Postojna Logatec je bila namreč neprevozna). A kljub pozornemu spremljanju vseh oznak in obvestil na avtocesti ni bilo opaziti panike in sledilo je mnenje, da tako hudo pa očitno ni. In po avtocesti se je lepo peljalo (res sicer, da pogosto kar na pamet oziroma z avtopilotom, ceste se zaradi snežnega viharja ni videlo, se je pa dalo orientirati po ograjah), resnično NIKJER obvestil - na vseh displejih je utripalo obvestilo SPOLZKO CESTIŠČE -, o kakšnem trudi Darsa ali Policije niti sledu. Nekaj tovornjakov je sicer vedrilo na počivališčih, a nič pretresljivega. Optimizem se je krepil. 

Mimo izvoza Razdrto je šlo brez zadržkov, cesta je bila precej prazna, sam izvoz pa kar precej zameden. Pričakovali smo, da bi ob resnično popolni zapori že kje moral biti kakšen namig za izstop iz AC. Nič od tega, le malo pred Postojno (kakšna 2 km) šok. Nepremična kolona. In tako kakšnih 5 ur, premaknili pa se kljub vsemu smo za kakšnih 200, 300 metrov. Nekaj časa je bilo še zabavno, Val202 je ves čas obveščal, a pogrešal sem kakšno informacijo za tujce. Teh je bilo veliko, a so ostali v informacijskem molku. Z mrakom se je vreme še dodatno slabšalo, ponovno je močneje snežilo in burja se je še okrepila. 

Goriva je bilo še dovolj - kazalec se je sicer že nevarno spuščal - zato varčevalni ukrepi niso bili potrebni. Niso vsi bili te sreče. V nekem trenutku se je zdelo primerno zapeljati malo slaloma med vozili (tovornjakov je bilo ogromno) in na začudenje smo kar šli. Sicer na meji obstanka, a šlo je brez verig. Kar naenkrat nas je nekaj vozil uspelo zapeljati mimo izvoza Postojna (v celoti zamedenega) in nato "po prstih" v klanec do Ravbrkomande ... Od tam po otročje lahko in po prazni cesti proti domu. 

To enostavno rešitev smo hoteli posredovati preko Vala202 posredovati tudi drugim ujetim, a sporočilo ni prišlo v eter. Sedaj je bilo jasno, da je tistih 300 metrov, ki smo jih naredili čez dan, pomenilo pot mimo. Le naprej se je bilo očitno potrebno prebiti. Na koncu je šlo za zanimivo snežno izkušnjo, s še sprejemljivim koncem. Če odločitve za preboj ne bi bilo, pa bi se znalo obrniti tudi drugače (pomanjkanje goriva, lakota ...).

Osnovna težava torej tiči v popolni odsotnosti obveščanja (čeprav nam je situacija bila popolnoma jasna, na spletu so bila obvestila ažurna) na poti iz Kopra proti Ljubljani. Od Kopra ob cesti ni bilo NITI ENEGA policista ali uslužbenca Darsa, na displejih le obvestilo o spolzkem cestišču (na celotni poti do Postojne). Prvega policista (kar tri) je bilo opaziti na izvozu Postojna iz Ljubljane. V koloni je bil videti tudi 6 plužnih vozil Darsa - kaj niso vedeli za zaporo? 

[gallery link="file" columns="8" ids="10640,10641,10642,10643,10644,10645,10646,10647,10648,10649,10650,10651,10652,10653,10654,10655,10656"]